English

Bisnes Sekuriti Planing

IT, wetem onlaen sekuriti, hem i impoten long ol defren oganaesesen. I gat ol narafala  we i inkludim  bisnes interapsen, ligol komplians we i pua, ol impak long reveniu, kompromaes reputesen, o sapos i nogud olgeta, bisnis i brekdaon. From hemia, yu nid blong tekem wan  sistematik aproj long sekuriti mo long fes ples blong stat hem i blong kamap wetem mo implimentem wan gudfala bisnis sekuriti plan. 

Raetem mo karemaot wan sekuriti plan hem i no wan bigfala wok we bae i tekem taem blong yu. Yu gat wan gudfala plan tede bae i gud bitim yu gat wan gudfala plan tomoro, mo yu save apdeitem mo mekem i gudmoa afta.

Planing saekel

I gat faev step blong mekemap wan gudfala sekuriti plan:

  • Odit

Lukukbak o riviu long ol skil mo nolej blong yu Luksave sapos yu nidim wan narafala man i givhan long yu. Identifaem ol aset mo infomesen yu mas protektem olsem hadwe, sofwe, ol dokumen mo ol data. Riviu long ol tret mo risk. Mekem wan prioriti list blong ol item we yu mas protektem.

  • Plan

Raetem ol prosija blong stopem, ditektem mo rispon long ol sekuriti tret. Provaedem wan fremwok blong enfosem ol komplians wetem ol staf polisi. Identifaem wan man bae we i risponsibol blong karemaot mo moniterem plan ia. Gat mo agri long wan taemtebol blong karemaot ol wok ia

  • Eksekut o Karemaot wok

Komuniket wetem staf. Gat trening taem we i gat nid Karemaot plan ia

  • Monita

Mekem risej long ol niufala tret taem yu kam blong luksave olgeta. Sabscraeb i go long ol sekuriti bulletin. Apdeitem mo modifaem plan folem ol jenis we oli tekples long pesonal, hadwe o softwe. Karemaot ol mantenans oltaem olsem ol bakap o ol apdeit long ol vaires.

  • Ripit

Planem wan ful riviu mo mekem apdeit long sikis i go kasem 12 manis afta yu finisim fes plan o taem bisnes blong yu i stap go tru sam bigfala jenis.

Wanem blong inkludum

Wan gudfala sekuriti plan bae i inkludum ol tingting ia.  Blong ol smol bisnes, samfala tingting ia maet oli no releven o stret:

  • Taem defren manejmen i pemaot mo kam niufala manejmen blong bisnes, mo komitmen
  • Ol aotsaed pati (ol kastoma, ol saplaia, ol patna, ol stekholda)
  • Putumaot ol infomesen sekuriti polisi
  • Infomesen risk manejmen
  • Responsibiliti blong ol infomesen aset
  • Infomesen klasifikesen (intenal, pablik, domein, konfidensiel)
  • Jekemgud ol niu employi
  • Ol non-disklosa agrimen
  • Aweanes mo trening
  • Ol sekiu eria mo akses kontrol
  • IT equipmen sekuriti
  • Operesenal prosija mo ol responsibiliti
  • Niufala IT sistem mo ol apgred
  • Malware proteksen
  • Ol bakap
  • Ol divaes blong emploi
  • Eksjen blong infomesen (no 3 pati tu i stap insaed)
  • Elektronik mo mobael komes
  • Yusa monitaring
  • Akes manejmen
  • Yusa responsibiliti (wetem ol emploimen kontrak tu)
  • Mobael mo rimot woking
  • Netwok sekuriti manejmen
  • Netwok enkrypsen
  • Ol stret proses long ol aplikesen blong mekemsua se i gat data integriti
  • Sekuriti long saed long divelopmen mo sapot
  • Manejmen blong valnerabiliti o ol wiknes
  • Ripotem ol isu mo ol wiknes
  • Manejem ol insiden mo taem oli eskalet
  • Ol aspek blong IT sekuriti long saed long kontinuiti blong bisnes manejmen
  • Komplaens wetem ol ligal rekwaemen ( we hem i inkludum Data Proteksen Akt)
  • Komplians wetem ol peimen kad indastri standed
  • Komplians wetem ol spesifik indastri rikwaimen (olsem ol fainansel sevis, medikol)

Glosari

Wan Glosari blong ol tem we oli yusum long atikol ia:

Netwok

Taem fulap namba blong ol kompiuta oli konek long olgetawanples wetem ol infrastrakja.

Malware

Sofwe we ol haka oli yusum o krietem blong disraptem kompiuta operesenblong karem ol sensitiv infomesen, o blong gat akses long ol praevet kompiuta sistem Sot blong 'Malises sofwe'.