English

Wanem Nao Intenet Polisi Blong Staf Blong Yu

Klosap evri oganasesen i letem ol staf blong gat akses long intenet blong karemaot ol evri dei wok blong olgeta.  Olsem blong go onlaen long haus, hem i mekem se wok i go gud moa mo gat ol gudfala risal,  i semak long ol namba blong risk blong hem, we hem i mas go daon.  Hem i semak blong aksesem ol infomesen sistem blong oganasesen.

Ol risk

  • Mekem lo mistek o minim blong daonlodem malwe.
  • Kam wan viktim long sosel enjiniaring.
  • Komitim o helpem blong mekem frod.
  • Mekem ol ligel laibiliti tru long aktiviti we i brekem loa o blong i no folem ol regulesen mo kopiraet.
  • Kasem akses we i no otorais long ol infomesen we i konfidensel.
  • Talemaot akses we i no otorais long ol infomesen we i konfidensel.
  • Yusum sosel media long wan wei we i no stret.
  • Aksesem ol konten we oli nogud o no stret.
  • Daonlodem konten blong pesenol yus (hem i ol isiu blong kos mo bandwit).
  • Westem taem.

Hem i impoten blong gat wan staf polisi

Gudfala teknikol sekuriti mo staf trening i save daonem namba blong ol isiu we i stap hapen, be ol gudfala staf polisi oli impoten tu from se oli mekem i klia gud long wenem nao i stret blong mekem … mo wenem i no stret blong mekem.

Pej ia i givim wan ovaviu long ol ki isiu.  Yu sud tingting blong askem profesenol advaes taem yu stap mekem draf blong ol staf polisi mo ol jenis i go long ol kontrak blong ol emploi.  Hem i impoten tu blong karem advaes long hao blong introdusum ol niufala polisi go long ol staf mo kombaenem olgeta long wan trening program.

Wenem blong includum long wan akseptebol yusej polisi

  • Sapos mo / o taem oli akseptem praevet intanet yus.
  • Wenem kaen blong konten i no stret blong go long hem.
  • Hao blong tritim ol konfidensel infomesen.
  • Sef mo risponsibol yus blong imel.
  • Yusum mo kea from ol kampani propeti olsem ol laptop mo ol nara mobael divaes.
  • Ol rul blong sef mo apropriet rimot akses i go long kampani netwok.
  • Ol gadlaen blong prokiumen mo instolem sofwe, wetem paeresi.
  • Ol sekuriti gaedlaen olsem yus mo sefgadem ol strong paswod.
  • Wan blok o banem ol sea mo daonlod blong ol kopiraet materiel.
  • Ol ditel blong eni monitaring aktiviti we bae yu tekemap, sapos i gat eni.
  • Ol penalti blong brekem polisi ya.

Wanem blong inkludum long wan imel polisi

  • Ol diskleima long ol imel (eksampol “Ol konten blong imel ia hem i blong resipien nomo.  Sapos yu bin risivim long mistek, plis dilitim…”).
  • Sapos i nidim wan saen of blong wan maneja blong gat akses long konten blong ol imel we oli stap go long ol man aotsaed long kampani.
  • Ol adisenol gaedlaen, sapos i raet, mo stret long Data Proteksen Akt; imel mo distens seling lejislesen mo ol laibel loa.
  • Hao blong handelem konfidensel infomesen taem we oli sendem long imel, weta o no imel hem i stret komunikesen o weta oli sud inkripim.

Priperem mo implimentem wan polisi

  • Setemap ol risk.
  • Go tru long eni konsaltesen we i gat nid blong hem long ol propos polisi blong mekem sua se i gat praktikaliti mo i stret wetem loa.
  • Trae had blong mekem se polisi hem i stap long semak laen wetem bisnes blong yu bitim nara wei raon.
  • Mekem se i gat wan balans bitwin praktikaliti, tras mo kontrol.
  • Sapos yu yusum wan polisi we i oli mekem blong eni oganasesen i save yusum, mekem sua se i aplae long ol situasen blong yu mo hem i isi blong save andastandem.  Mekem ol jenis mo mekem oli simpol o eksplenem sapos i gat nid.
  • Inkludum ol niu polisi long ol staf hanbuk, niufala emploi indaksen program mo, long ples we i stret, long kampani intranet.
  • Mekem sua se ol aksen plan blong disiplin, ol emploi kontrak mo ol nara polisi olsem non-diskriminesen oli ikwel.
  • Pasem polisi ia taem hem i finis mo i gat agrimen long hem, mo mekem sua se hem i redi stap blong eni man i save karem.
  • Wan man long kampani i sud risponsibol blong putum polisi i go long aksen mo stap jekem polisi ia.
  • Riviu long polisi ia oltaem blong mekem sua se hem i folem wanem we i stap hapen naoia mo i stret.