English

Ol Waeles Netwok & Ol Hotspot

Ol waeles netwok oli kamap mo jensem ol wei we yumi yusum ol smatfon, ol tablet mo ol laptop, tugeta taem yu stap aot mo olbaoat o long hom o ofis. Ol hom mo ofis waeles netwok oli mekem i isi blong yusum intanet, mo sendem mo risivim imel long eni rum blong bilding mo iven aotsaed … mo i mekem ol visita blong mekem semak. ‘Pablik’ waeles netwok o hotspot oli min se yumi save mekem semak long ol ples olsem long kafe, hotel mo ol pab. Mo ol divaes olsem plag-in mobael brodban divaes, o ‘dongles,’ oli provaedem moa fleksibiliti, mo alaom yu blong wok onlaen long ples we i gat selula 3G o 4G kaverej. 

Hom/ofis/mobael mo pablik WiFi (olsem ol waeles koneksen oli save gud long olgeta), oli yusum semak teknoloji (802.11). I gat sam isiu we oli save kamaot we oli nomol, mo wanwan long olgeta i gat ol risk blong hem wan. Yu save protektem yu wan long wan isi wei tru long tekem sam simpol prikosen.

Ol hom/ofis ‘waeles netwok.

Ol risk

Sapos waiales hab/ruta/dongel blong yu i no sekua, ol pipol oli save kasem isi akses sapos oli stap long renj blong waeles ia. Hem i save gat risal ia mo ol pipol we oli no otoraesd oli save mekem ol samting ia:

  • Oli tekemap bandwid blong yu – mekem i afektem onlaen spid blong ol kompiuta blong yu mo ol nara divaes.
  • Daonlod alawens blong yu i finis, hemia we yu bin pem long Intanet Sevis Provaeda blong yu (ISP).
  • Daonlodem ol materiel we oli nogud, we oli save tresem i go long adres blong yu mo i no go long kompiuta blong olgeta.
  • Ol konfidensel mo sensitif infomesen we yu maet stap sendem o risivim onlaen.

Sef waeles netwoking

Olgeta risk antap yu save avoidem sapos yu mekem sua nomo se waeles hab/ruta/dongel we yu wantem blong konek long hem i sekua. Blong jekem se i sekua, mekem wan sej blong ol avelebol waeles netwok, mo olgeta we i sekua bae i gat wan lok saen long hem.

Taem we yu jes konek long wan kompiuta, smatfon, tablet, printa o eni nara waeles divaes i konek long eni waeles hab/ruta, bae oli mekem yu blong enterem paswod/ki, be netwok i mas stap long sekua mod. Hem ia bae i save mekem divaes ia i konek long taem ia mo blong fiuja yus. Paswod/ki bae oli saplaem wetem hab/rut/dongel be maet oli givim opotuniti blong jenisim i go long wan jois blong yu.

Sapos yu stap setemap wan niufala hab/ruta, maet oli saplaem save gat sekuriti we hem i on olsem  long defol finis. I gat tri mein enkripsen level we oli stap (WEP, WPA mo WPA2), WPA2 hem i bigwan bitim ol nara wan Fulap hab/ruta oli givim yu opsen blong selektem wan hae level, be tingbaot se sam olfala divaes oli no save wok gud wetem ol hae level.

Sapos blong eni risen we wan haus/ofis/mobael waeles hab/ruta/dongel we yu wantem blong konek long hem i no sekua, jekem yusa manual blong helpem yu.

Mekem sua se yu gat wan efektiv mo apdeitd intanet sekuriti sofwe mo faewol we i wok gud bifo you go onlaen.

Kipim ol Wi-Fi kod oli sef blong ol narafala oli no save aksesem o yusum olgeta.

Tingbaot se akses kod i nomol blong oli printim long hab/ruta, mekem se tekem kea blong tekemaot, o karemaot hab/ruta ia nomo taem ol man we yu no save long olgeta oli kam long bilding.

Pablik WiFi

Ol risk

Sekuriti risk we i link long wan pablik WIFi hem i ol anotoraes pipol oli save inteseptem eni samting we yu stap mekem onlaen. Long saed ia oli save stilim ol paswod blong yu mo ridim ol praevet imel. Hemia i save hapen sapos koneksen bitwin divaes blong yu mo WIFI oli no inkripim (yusum sekred kod), o sapos wan man i krietem wan hotspot we i giaman mo i mekem yu ting se hem i wan we hem i folem loa.

Wetem wan inkrip koneksen, bae yu mas enterem ‘ki’ we bae i luk olsem. 1A648C9FE2.

Narafala samting, bae oli mekem yu save login blong enebelem intenet akses. Hemia bae i talem long opereta se yu stap onlaen long kafe o hotel o pab blong olgeta. Yumi save talem se maet i nogat sekiuriti tru long inkripsen.

Sef pablik WiFi

  • Sapos yu stap yusum wan sekua web peij, yu no sendem o risivim ol praevet infomesen taem yu stap yusum pablik WiFi.
  • Taem hem i posibol, yusum ol hotspot provaeda we yu trastem mo oli save gud long olgeta olsem Gavman fri Wi-Fi o hemia we sel netwok provaeda blong yu i provaedem.
  • Ol bisnes pipol we oli wantem aksesem koporet netwok blong olgeta oli sud yusum wan sekua, inkrip Virtual Praevet Netwok (VPN).
  • Mekem sua se yu gat ifektiv mo apdeited antivaeres/antispaewe softwe mo faeawol we i stap run bifo yu yusum pablik WIFI.

Ol narafala advaes

  • Yu no livim kompiuta blong yu, smatfon o tablet i stap olsem nomo.

Yu mas lukluk gud se hu i stap raonem yu mo ating oli stap wajem wanem yu stap mekem taem yu go onlaen

Glosari

Wan Glosari blong ol tem we oli yusum long atikol ia:

VPN

Vetual Praevet Netwok: wan metod blong krietem wan sekua koneksen bitwin tufala poin ova long intenet. Oli yusum nomo long ol bisnis-to-bisines komunikesen.

WPA2

WiFI Protekted Akses: wan taep blong data inkripsen blong priventem ol rabis samting mo akses long wan waeles netwok blong ol nogud yusa. 802.11 standad i difaenem Providem strong Sekuriti bitim WEP.

WPA

WiFi Proteked Akses: wan taep long data inkripsen blong preventem ol rabis samting mo akses long wan waeles netwok blong ol nogud yusa. 802.11 standad i difaenem Providem strong Sekuriti bitim WEP.

Wi-Fi

Luk 'waeles netwok'.

WEP

Waed Ekuvelent Privaesi: Wan taep blong data inkripsen blong priventem ol rabis fasin mo akses long wan netwok long ol malises yusa. 802.11 standad i difaenem

Netwok

Taem fulap namba blong ol kompiuta oli konek long olgetawanples wetem ol infrastrakja.

ISP

Intenet Sevis Provaeda: Wan kampani we i provaedem akses long intenet.

Daonlod

Blong obtenem konten long intenetolsem wan imel atajmen o long wan rimot kompiutai go long had draev blong yu.

802.11

Standad blong ol waiales netwok