English

Pem Ol Medesin Onlaen

Intenet i oferem plante kaen prodak blong salem long websaet olbaot long wol. Pem medesin onlaen i stap kamap bigwan, be ol medesin ia oli no ol odinari konsuma gud mo i mas gat ekstra kea taem yu jus blong pem meresin long wei ia. Peij ia i kaveremap sam long ol isu taem yu wantem pem meresin onlaen mo hao yu protektem yu mo famle blong yu agensem fasin blong risivim ol giaman mo/o ol denjeres meresin, mo blong go agensem ol frod aktiviti.

Ol risk

Ol meresin oli we oli pem long ol giaman websaet oli no save gat garanti se bae oli mitim ol standad blong kwaliti, sefti mo efektivnes. Blong pem ol medesin blong ol saet we oli olsem hem inkrisim ol janis blong risivim ol fek o giaman, low standad, denjeres o iven ol prodak we oli save kilim man.

Ol Preskripsen – blong meresin nomo, oli sud tekem wetem advaes blong wan heltkea profesenol, we hem i save medikol histori blong yu mo bae hem i no save preskraebem ol medesin we oli no sef no oli no stret blong yu tekem.   Taem ol helkea profesonol oli stap preskraebem ol medesin bae oli no listim ol defren kaen medesin we oli no save wok tugeta long bodi blong yu mo oli save kam hamful long kondisen blong yu.

Ol spesifik risks blong pem ol preskripsen- onli medesin long intenet hem i inkludum:

  • Tekem ol medesin we wan heltkea profesonal oli no bin preskraepem.
  • Tekem ol medesin we oli save kosem ol narafala medesin we yu stap tekem finis blong oli no wok – o oli mekem kondisen blong yu o wan narafala kondisen we yu no save long hem i kam moa wos.
  • Absens blong ol jek mo control long kwaliti, sefti mo efektivnes blong ol medesin we oli saplaem.
  • Ol Kaontafit meresin we oli kontenem ol hamful ingredient. Sam long ol eksampol blong wei ia we i tru hem i rat poison, borik asid mo led-beised rod peint.
  • Tekem ol medesin we oli kontenem smol o tumas aktiv ingredient – o i nogat ol aktiv ingredien nating.
  • Tekem ol meresin we oli aot-of-det, bae i ridiusim strent blong olgeta.
  • Pem ol kondoms we oli sekonklas mo oli no protektem man long ol sekual transmited disis mo ol anwanted pregnansi.
  • Tekem ol meresin we oli no prodiusim long wan haejin wei mo long ol pipol we oli nogat kwalifikesen.
  • Mekem ol self-diagnosis yuwan we i mekem se yu tekem ol rong tritmen mo yu feil blong konsaltem ol stret heltkea profesenal.
  • Yu nogat wan ligol we blong dil wetem wan isu long taem blong wan problem.

Ol narafala risks blong pem ol preskripsen-onli meresin long intenet i inkludum:

  • Peimen blong ol kad kloning
  • Stilim aedentiti blong ol man.
  • Oli salem ol prodak long wan bigfala praes moa bitim nomol praes blong olgeta we yu save pem long wan hae strit famasi, nating we oli advaesem se oli ‘jip’.
  • Spaewe mo ol narafala vaeres long ol giaman o ol frod websaet, weta yu bin visitim olgeta daerektli o long wan phisihing imel.

Yu stap sef

  • Yu mas konsaltem wan stret medikol profesenal o wan rejisted famasi wetem ol kaen kwesten we yu gat long wan medikol kondisen mo hao yu save tritim.
  • Yu no mekem self-dignosis long yu yuwan.

Mo olsem wetem ol taep blong onlaen soping, evritaem yu mas obsev gud long ol prikosen ia o ol wei blong yu stap sef:

  • No riplae, o klik long ol link we oli stap long, ol imel we yu no bin givim raet blong oli sendem kam long yu o ol spam imel we i kam long ol kampani we yu no luk save long olgeta.
  • Bifo yu stap putum ol ditel blong peimen kad blong yu go long wan websaet, mekem sua se link ia i sekua, long tu wei:
    • I sud gat wan saen blong wan lok long brawsa windo frem, we i kamaot long skrin taem yu stap traem blong log in o regista. Mekem sua se saen blong lok ia i no stap long pej hem wan … hem ia i save talemaot se hem i wan giaman saet.
    • Web adres i sud stat wetem ‘https://’.  ‘S’ stand for ‘Sekua’.
  • Hem i sowemaot nomo se link bitwin yu mo ona blong websaet hem i sekua, be i no minim se saet ia hem i save tru. Yu nid blong mekem hemia keafuli jekem ol adres blong yu luk se i gat ol misspelling, adisonal wod mo ol karakta mo ol narafala iregulariti.
  • Jek bagegen tu taem long evri ditel blong ol samting we yu pem bifo yu talem lo sela se peimen i go tru.
  • Sam websaet bae i daerektem yu go long wan peimen sevis blong wan nara grup (olsem WorldPay). Mekem sua se ol saet ia i sekua bifo yu mekem peimen blong yu.
  • Gadem gud i sef mo tinkbaot paswod we yu bin jusum blong ekstra verifikesen sevis we oli yusum long sam websaet, olsem Verified by Visa.
  • Jekem praevesi polisi mo ritens polisi blong ol sela.
  • Oltaem yu logaot long saet we yu bin lokin o registerem ol ditel. Taem yu stap klosem braosa blong yu nomo i no naf blong mekemsua se i gat praevesi.
  • Kipim ol risip.
  • Tingbaot se taem yu pem wan samting yusum peimen kad i givim bigfala proteksen bitim ol nara metod long saed blong frod, ol promes sapos ol prodak we yu bin pem i no wok gud, mo prodak we yu bin pem i no deliva long yu.
  • Jekem kredit kad mo ol bank stetmen keafuli afta soping blong mekem sua se korek amoan oli bin debitim, mo tu se i nogat frod i tekem ples olsem risal blong transaksen.
  • Mekem sura se yu gat wan efektiv mo apdeitd antivaeres/antispawe sofwe, mo wan faeawol we i wokgud bifo you go onlaen.

Ripoting ol kaontafit meresin

Sapos yu bin pem ol meresin o ol medikol divaes onlaen be yu ting se oli giaman o fek meresin, o yu gat konsen o infomesen we i save asistim mifala blong trakem daon olgeta we oli responsibol blong prodiusum o salem ol giaman meresin, ripotem long polis.

Glosari

Wan Glosari blong ol tem we oli yusum long atikol ia:

Spaewe

Malwe hem i monitorem sikretly wan yusa long saed long aktiviti mo ol praevet infomesen.