English

Sef Onlaen Deiting

Ol onlaen deiting saet oli tekem olfala tradisonal majmeking proses onlaen mo i alaowem pipol blong mitim olgeta long intenet mo fulap long olgeta oli stap long ol long-tem rilesensip. 

Fulap majority long ol pipol oli yusum deiting saet oli tru mo honest long ol infomesen we oli provaedem mo ol rison blong olgeta blong join. Be i gat ol eksepsen, mo yu nid blong yu save hao blong kipim yuwan – mo bank akaon blong yu mo ol seving – yu protektem taem yu stap mitim ol pipol onlaen.

Ol risks

  • Pesonal sefti i mas gat taem yu mitim wan pesen we yu mitim onlaen.
  • Stoking mo harasmen.
  • Frod, taem ol pipol oli apil long yu blong givhan long olgeta long wan ‘rabis situesen’ olsem yu sendem mani.
  • Ol pipol oli akt olsem wan pesen we i no olgeta.
  • Spam, seling o frod, espesiali romans frod.
  • Webkam blakmel we frodsta oli rikodem ol samting we maet yu mekem infran long webkam afta yusum rekoding blong ova jajem mani.
  • Phishing imel kleiming se oli blong wan onlaen deiting saet mo oli enkarejem yu blong yu talemaot pesonal infomesen.
  • Taem oli giaman blong yusum ol websaet we oli pos se oli ol tru deiting saet.
  • I save gat stil long mani blong yu sapos yu no yusum wan sekua link taem yu mekem ol peimen.
  • Yusuem ol dishonest deiting saet we:
    • Oli mekemap ol fek profael we peson we yu ting blong mitim hem i wok long saet blong mekem yu stap hang long hem…… mo stap pem mani.
    • Yu stop blong sendem ol kontak blong yu mo ol mesej taem yu pem fi blong risivim olgeta.

Yu foloem advaes ia blong deit sefli onlaen.

Yu krietem ol onlaen deiting profael blong yu: protektem aedentiti blong yu ol pesonal infomesen blong yu.

Yu no talemaot nem blong yu (anonimos)

  • Jusum wan yusanem we bae i no mekem wan pesen i save long yu Yu no inkludum senem blong yu o eni narafala infomesen we bae i aedentifaemem yu olsem ples blong wok blong yu long profael blong yu o taem yu bin mekem fes kontak.
  • Rimemba se ol seksual, provoketiv, o ol kontrovesal yusanem bae oli save atraktem ol rong kaen of atensen.
  • Kipim ol kontak ditel oli praevet Yu kat kontrol taem i kam long hao mo wanem taem yu serem infomesen. Yu no inkludum kontak infomesen blong yu olsem imel adres, hom adres, o fon namba long profael blong yu o ol inisel komunikesen. Takem olsem samting slo mo serem moa infomesen taem yu filim i stret blong mekem. Hem i difikol blong tekembak infomesen taem yu givimoat.
  • Stopem komunikesen wetem eniwan we oli wantem givim presa long yu blong yu provaedem pesonal o faenansol infomesen o hu i wantem trikim yu blong yu provaedem. Sapos hem i hapen, kontaktem deiting provaeda kwiktaem blong i no protektem yu nomo be ol narafala yusa tu.

Paswod & sekuriti

  • Yu keaful taem yu stap aksesem akaon blong yu long wan pablik o sed kompiuta blong ol narafala oli no save luk o rikodem paswod o pesonal infomesen.
  • Yu mas wori taem yu open ol imel atajmen long wan peson we yu jas mitim hem.
  • Ensua se yu kipim intenet sekuriti sofwe blong yu i ap to deit.

Konekting wetem ol niu pipol onlaen

Go blong save ol pipol, tekem taem mo trastem instink blong yu. Yu akt wetem kosen mo lanem moa abaot wan pesen bifo yu kontaktem hem aotsaed long deiting saet. Ol deiting sevis oli ranem ol mel mo jat blong yu save ol pipol long wan sef mo (monito/kontrol) wei. Oli mekem blong protektem yu, i no blong mekem mani. Yusum platform blong olgeta, mo sekuriti we oli givim. Sapos yu disaed blong serem wan i-mel adres tingbaot blong krietem wan seperet mo wan imel adres we yu no putum nem blong yu.

Tekem taem blong yu

Samtaem taem yu glad tumas long wan pesen, ol instink blong yu bae i gat konfusen wetem ol strong filing. Tekem kea mo tekem taem blong yu taem yu stap tokbaot yuwan. Yu no nid blong givimaot laev-stori blong yu festaem yu jat – mo yu sud not. Bae i gat plenti taem blong serem ol ditel olsem sapos rilesip i divelop.

Yu mas soem responsibiliti mo karemaot risej blong yu

I nogat limit long wan onlaen deiting provaeda blong jekem ol bakgraon blong ol yusa mo verifae ol infomesen we oli provaedem. Oli no save mekem wan kriminol rikod jek long evri yusa. Mo wan i save kam wan problem we i nogat wan rikod. From hemia, no tekem wan fols tingting blong sekuriti from yu stap long wan deiting saet; mekem resej blong yu mo lanem moa abaot wan pesen mo mekem gud desisen bifo yu disaed blong mitim hem. Jek blong save se pesen ia we yu interest long hem i stap long ol narafala sosol netwoking saet olsem Fesbuk, mekem wan web sej blong luk sapos i gat ol narafala rikod blong man ia onlaen, mo sapos i posibol yusum google imej blong jekem ol profael foto.

Ol mani rikwes oli red laet blong yu

From wanem bae wan man i nid blong borow mani long wan narafala pesen we tufala i neva mit o oli jes mit. I nogat eni rison blong wan man i askem yu mani o faenansel infomesen, nating we stori blong hem i mekem yu sori o i stap krae long wan stori we oli givim. Oltaem kipim bank mo akaon infomesen blong yu i praevet. Stopem ol kontak kwiktaem mo ripotem mata ia long deiting saet.

Ripotem ol bihevia we i no stret mo i mekem yu saspises

I nogat wan man i sud tinting se i oraet taem hem i luk ol ofensiv, insalting mo trentening bihevia onlaen olsem we oli stap toktok long wan man long wan ba o kafe. Trastem ol instink blong yu mo kwiktaem yu sud stop blong komuniket wetem eniwan we i mekem yu no fil komfotebol o yu filim save se wan samting i no stret. Yu neva sud fil sem blong ripotem wan problem long deiting sevis. Yu stap helpem olgeta mo yu mekem wan feva long ol narafala.

Yu kontrolem yu taem yu mit fes tu fes

Yu mas smat mo stap sef Taem yu go long deit wetem wan pesen we i niu hem i wan hapi step long wan rilesensip, be yu kontinu blong yu keaful. Nating sapos yu filim se yu kam klosap finis long pesen ia via long imel o fon, yu sud rememba se pesen ia hem i stil wan strenja long yu. From hemia, hem i impoten se taem yu mitim wan pesen, weta hem i fes o nambafaev deit blong yu, yu tekem ol prikosen mo tingbaot ol samting we yu save mekem mo ol samting we yu no save mekem.

  1. Planem talem mekem

Hem i deit blong yu.  Agri long wanem yutufala i wantem bifo yutufala i mit. Yu no fil presa blong mit bifo yu redi mo yu sud fil komfotebol – wan sotfala fes deit i stret.

  1. Mit long pablik stap long pablik

Hem i sef plan blong mit samples long pablik mo stap long pablik. Mekem wei blong yu blong go mo kambak mo yu no fil presa blong go long hom wetem deit blong yu.  Sapos yu fil redi blong muv long wan praevet envaeronmen, mekem sua se ekspektesen blong yu i majem deit blong yu.

  1. Kam blong save pesen, i no profael.

Wei we ol pipol oli interak onlaen i no semak taem yum it fes-tu-fes. Yu no fil ofended sapos deit blong yu i akt olsem wan gad taem yutufala mit. O sapos ol ting oli no progress gud mo spid long taem yutufala mit fes-tu-fes.

  1. I no go gud? Mekem ol ekskyus blong yu mo livim ples.

Yu no filim nogud long wei we yu katem wan deit i sotfala sapos yu no fil i stret. Yu no owem narafala pesen wan samting, nomata hao long yutufala i stap jat o wanem oli sajestem

  1. Sapos oli reipem o seksuali asoltem yu long deit blong yu, i gat help i stap.

No mata wanem ol sekemstanses, seksual aktiviti agensem wil blong yu hem i wan kraem. Polis mo ol jariti ol stap blong helpem mo sapotem yu.

Avoidem ol skama

Sori tumas, ol pipol oltaem oli no olsem we yu tingting long olgeta.  Ol Deiting saet, sosol netwok mo ol narafala intenet sevis oli ol ples we ol skama oli tagetem.  Ol skama oli wantem wan samting mo wan samting ia hem – mani. Hemia samfala eksampol long ol bihevia blong ol komon skama we yu mas wajaot long olgeta mo ripotem:

  1. Ol dekleresen blong lov – Sapos wan pesen we yu stap kontaktem i stat blong talem lav blong hem long samfala wik nomo (o even sapos hem ol dei o ol haoa), yu mas be keaful. Yu mas save wan pesen blong kam blong lavem hem. Ol instan mesej blong lav maet hem i wan pesen i stap traem blong kam stret long laef blong yu, maet i blong ol rong rison. Yusum komon sens mo no fraet blong toktok long wan fren blong karem wan sekon tingting.
    2. Ol rikwest blong money – Hemia hem i sud sendem ol alam bel oli ring long wanem eva fom blong rikwes wea i kam. Ol skama oli lukluk blong karem sori blong yu long wanem ol stori we oli kamap wetem.
    3. I gat wan pesen i stap oferem yu mani – Huia i stap givim mani long ol strenja long wan deiting saet? Oltaem i gat ol skam. Hemia hem i semak long eniwan wetem wan tingting blong kam rij kwik skim. Wan wei blong rich kam rij kwik taem hem i skama from hem bae i traem fis blong ol bank ditel o ol narafala faenansel infomesen.
    4. Ol tret mo blakmel. Ol wod ia oli nogud. Be sam long ol skama oli traem blong treten mani aot long ol pipol taem oli no soem ol pija, webkam futej o ol mesej we oli manej blong tekemmaot long ol yusa onlaen.

Advaes blong avoidem ol skama

  • Neva respon long wan rikwes blong mani.
  • Neva givimaot bank akaon o ol narafala ditel.
  • Yu mas awe long stori blong krae- wan pesen i talem long yu hamas oli wantem visitim yu be oli nidim wan loan blong pem ol tiket/visas. -O stori abaot wan sik famle memba hu i nidim sapot wetem medikol ekspenses.
  • Hemia hem i semak i go from wan fantastik mo tru bisnes dil we oli stap long hem – hemia nomo oli nidim ekstra mani.
  • Wajaot long ol profael we kwiktaem oli tag long ol hat string- we i sapos blong oli ol sevisman o woman, ol oli kleim to be wan risent widow blong i blong genem trast mo sympati blong yu.
  • No letem taem i olsem wan kload we kavremap jajmen blong yu. Ol kaen tingting ia bae oli tekem taem blong kamaot long ol mesej, mo maet long taem ia yu kam blong trastem mo valiu rilesensip wetem onlaen kontak blong yu. Hemia i no mekem olgeta se olgeta oli no save giaman.
  • Semak woning i go long ol krae from ol ejensi – we oli nidim mani long wan sotfala notis. Bae wan pesen i stap askem mani long yu taem hem yusum waea sevis blong kasem mani hem i nogud nating.
  • Yu mas wari long ol long distans mo ovasi rilesensip: Oli save hapen be hem i no save posibol blong wan rilesensip i save stat oflaen be i save hapen onlaen.
  • Yu mas notisim sapos wan kontak ia hem i luk olsem hem i no save wanem i stap hapen olbaot: Oli oferem yu ol foren namba blong gat kontak, oli no awe long wanem i stap hapen long kaontri- ol ivent, weta etsetra, pipol we oli nid blong sendem ol mesej long ol taem o haoa we i no nomol.
  • Yu mas wari sapos wan pesen hem i no klia long komunikesen abaot interest blong olgeta, o maet oli ripitim ol samting o oli talem ol samting olbaot we oli no konek. Bae oli no save ansarem kwesten blong yu o mekem ekskyus from se oli no save mitim yu o toktok long yu long telefon. Ol profael o komunikesen maet oli gat ol defren speling mo grama.
  • Yu no serem ol pija mo infomesen abaot yuwan o ol narafala we i save givimaot eni wei we oli save kasem yu. Praevet laef blong yu hem i praevet kasem yu kam blong save pesen ia gud mo save trastem hem.
  • Sapos yu faenem wan peson we traem blong tekemaot mani long yu long wan wei we i no stret- yu no mekem. Bae oli kambak blong yu givim moa. Ripotem olgeta; be nating we yu filim nogud. Ol Polis oli gat ol tim we bae oli atakem ol frodsta. Letem olgeta oli protektem yu – mo ol narafala.
  • Yu no fraet blong askem wan fren – Sapos yu stat blong komit long wan rilesensip onlaen o long pesen bae i no isi blong stap objektiv. Sapos wan kontak i stat blong soem sam strenj filing mo espesali taem yufala tobaot mani, yu save askem wan fren o riletiv sapos yu tingting se i gat wan samting yu wantem ripotem long deiting sevis. Sapos oli advaesem yu blong yu stop long rilesensip ia……. lisen long olgeta.

Ripotem wan konsen o wan problem

Yu no ting se ol skama oli iliteret forena mo yu mo ol narafala bae yufala i luk. Skaming hem i wan sik laen blong bisnes be hem i wan bisnes we i blong olgeta. Oli praktis blong pulum ol hatstring, o soem wan sofsof hat o wan nid. Bae oli talem wanem oli wantem harem.

Sapos yu saspektem se i gat wan pesen we yu stap toktok long hem maet hem i wan skama, stopem komunikesen mo ripotem hem kwiktaem. Yu no sud filim fulis o sem blong ripotem wan man. Yu no wan pesen we yu sud sem mo stop.

Ol aksen blong vaelens o abius oli sud ripotem long lokol polis blong yu.

Luk tu...

Glosari

Wan Glosari blong ol tem we oli yusum long atikol ia:

Spam

Ol komesial imel we wan i no ekspektem. Mo tu yumi save olgeta olsem jank imel.

Phishing

Wan atemp blong aedentifaem wan teft we ol kriminal oli lidim al yusa i go long ol kaontafit websaet wetem tingting se bae oli eksposem ol praevet infomesen olsem ol yusa nem o ol paswod.