English

Glosari

  • Mani londering

    Hemia hem i wan proses blong haedem sos blong mani we oli kasem iligaly, hemia long taem we oli stap karemaot samfala transaksen o oli operetem ol fek bisnes blong kavremap iligal sos ia.

  • MSN Mesenja

    luk ‘instan mesejing

  • Ol previlej

    Akses raet long ol kompiuta o data – hem i nomal blong i gat jenis bitwin ol yusa long wanem oli stap long hem mo oli no entaetol blong luk.

  • VPN

    Vetual Praevet Netwok: wan metod blong krietem wan sekua koneksen bitwin tufala poin ova long intenet. Oli yusum nomo long ol bisnis-to-bisines komunikesen.

  • WPA2

    WiFI Protekted Akses: wan taep blong data inkripsen blong priventem ol rabis samting mo akses long wan waeles netwok blong ol nogud yusa. 802.11 standad i difaenem Providem strong Sekuriti bitim WEP.

  • WPA

    WiFi Proteked Akses: wan taep long data inkripsen blong preventem ol rabis samting mo akses long wan waeles netwok blong ol nogud yusa. 802.11 standad i difaenem Providem strong Sekuriti bitim WEP.

  • Worm

    Wan taep blongvaeres we i save spred i go akros long ol netwok we oli no nidim yuman intevensen blong mekem.

  • Waeles netwok

    Wan lokal eria netwok we i yusum ol radio signal insted long waea blong transmitim data.

  • Waeles hotspot

    Wan Waeles intenet koneksen we oli save aksesem long pablik.

  • Wi-Fi

    Luk ‘waeles netwok‘.

  • WEP

    Waed Ekuvelent Privaesi: Wan taep blong data inkripsen blong priventem ol rabis fasin mo akses long wan netwok long ol malises yusa. 802.11 standad i difaenem

  • Webmel

    Wan imel sistem we i yusum wan web braosa blong ridim mo sendem imelinsted. 

  • Valnerabiliti

    Wan prodak flow, administretiv proses o akt o fisikal eksposa we i mekem wan kompiuta i save kasem atak long wan malises yusa.

  • VoIP

    Vois ova IP: wan teknoloji blong transmitim fon-laek vois konvesesen ova long intenet.

  • Vishing

    Wan praktis blong traem obtenem pesonal o faenansial infomesen long wan telefon kol blong komitim wan frod o aedentiti teft.

  • Vaeras signija

    Wan faeres ‘finggaprint‘ we hem i tekem ol kareteristik blong wan vaeres o taep blong vaeres.  Intenet sekuriti sofwe i yusum wan databeis blong ol signija blong ditektem ol vaeres. 

  • Virus

    A file written with the sole intention of doing harm, or for criminal activity.

  • Vetual Praevet Netwok

    Wan metod blong krietem wan sekua koneksen bitwin tufala poin ova long intenet. Oli yusum nomo long ol bisnis-to-bisines komunikesen.

  • Yusanem

    Wan kod nem we i go wetem paswod mo anlokem wan yusa akaon.

  • Yusa akaon

    Givem ol individual akes long ol fael mo program long wan kompiutaAkses oli kontrol oltaem taem oli login.

  • Yusnet

    Hemia wan intenet-baised pablik buletin bod sistem we i alaom ol yusa blong postem ol mesej i go long ol niufala grup.

  • USB

    Univesal Serial Bus: taem ol kompiuta mo ol periferal olsem ol ekstenal storejkibod mo MP3 pleia oli fisikali konek. 

  • Tufala fakta otentikesen

    Wan metod blong tekem adisenal evidens blong aedentiti yusum ol paswod – olsem bankkad

  • Trojan

    Hem i wan sofwe we i stap olsem wan valid aplikesen, we hem i stap konsilim wan aetem blong malweTem ia i kam long Trojan Hos long olfala stori blong Greek.

  • Trafik

    Transmisen blong infomesen ova long wan netwok o long intenet.

  • Token

    Wan fisikal objekolsem wan smat kadoli yusum blong confemem ol yusa

  • Terabaet

    1000 gigabaet

  • TCP/IP

    Transmisen kontrol Protocol / Intenet ProtokolOl protokol, o konvensen se ol kompiuta oli yus blong komuniket ova long intenet.

  • Tablet

    Wan altra-potebeltajskrin kompiuta we hem i serem plante long olgeta wok mo opereting sistem blong ol smatfon, be wetem moa kompiuting paoa.

  • Sync

    Blong linkim tufala divaes – olsem wan kompiuta mo smatfon o tablet – blong ensurem se oli holem semak data olsem ol kontakol imel mo ol myusik fael. Sot blong synkronaes

  • SSL

    Sekua Soket Leia, wan enkripsen sistem we i sekurem intenet komunikesen.

  • SSID

    Hem i nem blong netwok we i mekem ol yusa mo ol WiFi-enebel divaes blong aedentifaem wan waeles netwok long narafalaAkronym blong service set identifier.

  • Spaewe

    Malwe hem i monitorem sikretly wan yusa long saed long aktiviti mo ol praevet infomesen.

  • Spufing

    Taem wan man we yu no save long hem i mekem wan mesej (olsem wan imelolsem i kam long wan stret senda from hem i save sendem yusum wan adres we yu save long hem.

  • Spam

    Ol komesial imel we wan i no ekspektem. Mo tu yumi save olgeta olsem jank imel.

  • Sosel enjiniering

    Yus blong wan oflaen blong kasem akses long ol sekua sistem o pesonal infomeseneksampol giaman se hem i wantem wan ejen we i stap givim teknikol sapot.

  • Smatfon

    Wan mobaelfon we oli bilim long wan kompiuting platfom wetem moa advans kompiuting abiliti mo konektiviti bitim wan standad fon.

  • Smat kad

    Wan fom blong yusa otenikesen we i rilae long wan kredit kad wetem wan embeded jip.

  • Skiming

    Hemia hem wan aksen blong giaman long bank kad taem oli yusum wan divaes blong kapturem kad mo ol akaon infomesen we i stap long magnetik strip blong kad ia.

  • Seva

    Wan kompiuta we i sevem ol fael o sevis we i go long ol narafala kompiuta ova long wan netwok o long intenet.

  • Sekuriti eksploit

    Wan pis blong sofwe o ol sikwen blong koman we i tekem advantej blong wan sofwe bag, o blong i kosem problem mo plante taem from kriminal tingting.

  • Skrip kidis

    Ol haka we oli karemoat ol rabis aktiviti blong mekem wan rabis nem bitim ol kriminal tingting

  • Ruta

    Wan divaes we i stap rutum netwok o intenet trafikOltaem oli faenem long hom/wan smol ofis envaeronmen we i stap roan long wan Wifi divaes (Waeles hab).

  • Rut kit

    Hemia hem i wan set blong tul we ol haka oli yusum blong kasem kontrol long wan kompiuta.

  • Rimuvebel media

    Ol storej divaes we oli save rimuvum long wan kompiuta olsem CDs/DVD, USB stik moo l potebol had divaes.

  • Rikodebel DVD

    Wan DVD hem i save storem ol data taem oli yusum long wan DVD rikoda.

  • QR Kod

    Hemia hem i wan kod we smatfon kamera i disaenem mo i kontenem wan link i go long wan websaet we hem i blong wan kod originetaOlsem wan bakod oli no save ridim wetem ol yuman ai.

  • Proski seva

    A server that manages internet traffic to and from a local area network and can provide other functions, such as internet access control.

  • Profael

    I gat list blong ol pesonal ditel we ol yusa oli rivilim blong sosel netwok, gaming, deiting mo ol narafala websaetOl Profael oli stap konfigerem olgeta blong oli kam pablik o praevet.

  • Previlej yusa akses

    Luk previlej

  • Premium reit

    Wan telefon namba, we i gat 09 long stat mo hem i ekpensiv tumas taem wan i dailemOltaem hem i konektem wetem ol skam.

  • Port

    Wan fisikal o vijual koneksen long wan kompiuta we i enebelem ol aplikesen blong komuiniket wetem ol ektenal devaes.

  • Pop-ap

    Wan smol windo we i apia ova long web peij, long taem blong displeim wan advetismen.

  • Paeresi

    Iligol duplikesen o yusum material blong kaveramap ol intelektual propeteti olsem kopiraet.

  • Ping

    Wan simpol program we i komuniket wetem wan narafala kompiuta ova long wan netwok blong luk se i save respond.

  • PIN

    Personal Indentification Number.

  • Phishing

    Wan atemp blong aedentifaem wan teft we ol kriminal oli lidim al yusa i go long ol kaontafit websaet wetem tingting se bae oli eksposem ol praevet infomesen olsem ol yusa nem o ol paswod.

  • Faming

    Hem i wan wei we ol kriminal oli eksploitem mo disraptem ol nomol wok blong DNS sofwe we hem i transletem ol intenet domain nem i go long ol adres.  Wan yusa i enterem wan korek adres be hemia bae i jenis i go long wan fek websaet.

  • Penetresen testing

    Taem wan i ligali hakem wan kompiuta sistem o websaet wetem aproval blong onablong faenemoat wiknes mo ol opotuniti blong impruvum sekuriti.

  • Pia- tu- pia

    Wan netwok we oli yusum blong serem ol myusik mo ol video fael mo ol aplikesen bitwin ol individual mo long intenet.

  • PDF

    Potebol Dokumen Fomat: hem i wan metod blong sevem wan dokumen blong i save open mo oli save viuem long ol devaes we oli stap yusum ol defdefren sistem.

  • Paj

    Wan apdeited softweoltaem oli wok togeta blong impruvum sekuriti.

  • Pearing

    Taem we i gat two Blutut-divaes we oli wok mo oli link long oda blong tufala save komuniket wetem tufala.

  • Padlok

    Wan simbol long wan web braosa we i soem inkrip (SSL) koneksen we oli yusum blong komuniket wetem wan saet we i gat wan valid setifiketOltaem bae hem i kam wetem ‘https’ we i stap long stat blong adres laen.

  • Owned

    Taem wan kompiuta ol haka oli tekemaot

  • Opereting sistem

    Softwe ia hem i mekem kompiuta blong yu mo mobael divaes blong oli operetem.

  • Open sos

    Wan tem we oli yusum blong diskraebem ol kompiuta sofwe we oli bin divelopem long wan kolaboretiv wei, and oltaem hem i ol voluntia mo oli no pem olgeta.

  • Onlaen bakap

    Wan bakap metod we data oli transmitim ova long intenet blong storemoltaem oli rife long hem olsem ‘Cloud’ bakap.

  • Non-repudiation

    Hem i blong pruvum se wan man i karemaot wan aktiviti long kompiuta o onlaenblong mekem se bae oli no save dinaem.

  • Netwok

    Taem fulap namba blong ol kompiuta oli konek long olgetawanples wetem ol infrastrakja.

  • MP3 pleia

    Wan devaes we i plei long ol MP3 myusik fael.

  • MP3

    Teknoloji we oli yusum blong oli storem ol saon fael espeseli ol muysik o podkast

  • Mani mul

    Wan peson we wan frod man i rikrutum blong transfe ol mani iligali long wan kantri i go long wan narafala kantri, oltaem long ples we frod man i stap. Tem ia kam long an analoji wetem ol drag mules.

     

  • Memori stik

    Wan memori divaes we i rimuvebleoltaem i konekted long wan kompiuta tru long USB.

  • Megabaet

    1000 kilobaet

  • Malware

    Sofwe we ol haka oli yusum o krietem blong disraptem kompiuta operesenblong karem ol sensitiv infomesen, o blong gat akses long ol praevet kompiuta sistem Sot blong ‘Malises sofwe‘. 

  • Makro vairas

    Wan vaires we i yusum makro kapabiliti blong ol komon aplikesen olsem spredshit mo wod prosesa blong implimentem vaires-laek behevia.

  • Makro

    Wan taep blong program we oli yusum blong tekemoat nid blong riptim ol step blong ol komon task ova mo ova bakegen– hem i olsem oli stap adem o rimuvum ol row mo kolom o proteking o anproteking wokshit

  • Log fael

    Wan fael we i listim ol aksen we oli bin tekples

  • LAN

    Lokal Eria Netwok: wan lokal kompiuta blong komunikesen bitwin ol kompiuta. Oli save waerem o weales

  • Linaks

    Wan open-sosfri

  • Londering

    Luk mani londering.

  • Kilobaet

    1000 baets.

  • Kistroka loga

    Wan vaerus o fisikal devaes we i log long ol kistroks long oda blong kapturem ol praevet infomesen, paswod o kredit kad infomesen.

  • Javaskript

    Wan programing lanwis we i kamaot long Java we oli yusum blong mekem web peij i moa atraktiv.

  • Java

    Tedei hem i wan long ol popula programing lanwis we oli yusum plante. Oli divelopem long Sun Mikrosistem (nao Orakel).

  • IPSec

    IP Sekuriti: IPSec i provaedem sekuriti blong transmisen blong sensitiv infomesen ova long ol anprotekted netwok olsem Intenet. IPSec hem i akt long netwok leia, hem i protektem mo kipim gud ol IP paket bitwin ol patisipating IPSec divaes.

  • IP adres

    Intenet Protokol adres: hem ia wan Yunik adres we oli yusum blong aedentifaem wan kompiuta o mobael devaes long intenet.

  • ISP

    Intenet Sevis Provaeda: Wan kampani we i provaedem akses long intenet.

  • iOS

    Apple opereiting sistem i stap long IFon mo ol IPad divaes.

  • Ol instan mesejing

    Ol jat konvesesen bitwin tu o moa pipol long saed long taep long kompiuta o ol potebel divaes. Ol sistem ia hem i inkludum BlakBeri Mesenja, Fesbuk Jat, MSN Mesenja, AOL Instant Mesenja, Yahoo!

  • Infomesen Sekiuriti

    Disiplin ia i protektem ol komputa mo data long misyus.

  • Infomesen Komisina

    UK Information Commissioner’s Office (ICD) hem i independen pablik bodi we oli setemap blong apholdem ol infomesen raet long pablik interes. Oli responsibol blong apholdem Data Proteksen Akt 1998 mo Fridom blong Infomesen Akt 2000.

  • Inkrimental bakap

    Wan bakap hem i ol fael we oli bin jenisim o adem fastaem bakap oli storem mekem hem i fast bitim ful bakap.

  • IMEI

    Intenasonal Mobael Ekwipmen aedentifikesen: wan yunik serial namba we oli bildim i go insaed long ol mobael fon mo ol tablet. Blong wokemaot wan IMEI namba blong wan divaes, dael *#06# long divaes ia.

  • IETF

    Intenet Enginiering Task Fos hem i bodi we i difaenem ol mein standad blong intenet.

  • Aedentiti teft

    Kraem blong impesonating wan man o yu giaman se yu wan narafala man- olsem se yu yusum ol praevet infomesen blong hem – blong kasem mane.

  • iKlaod

    Apol Sekuriti klaod storej mo bakap prodak

  • HTML

    Hypertext Mark up Language: Kompiuta kod ia oli yusum blong fomem beisis blong bilding ol web peij.

  • Hotspot

    Wan pablik asesibel waea intenet koneksen.

  • Hani Pot

    Wan sekuriti fija we oli i putum i go insaed long netwok, blong i stap pulum ol haka oli go long ol lokesen we oli nogat wan mining long hem blong mekem se oli no spolem geniwen mo krusal data

  • Hoks imel

    Wan imel we i mekem wan giaman kleim wetem ol kriminal intensen, eksampol i givim wan vaeres woning. Ol imel ia oli save karem wan ril vaeres mo oli disaenem olgeta blong spredem vaeres ia kwiktaem.

  • Had disk

    Hem i wan fiks magnetik disk draev we oli yusum blong storem data long kompiuta.

  • Haka

    Wan haka hem i wan peson we hem i vaeoletem kompiuta sekuriti blong ol rabis rison o blong pesonal gein.

  • Gruming

    Proses we wan man i divelopem wan rilesensip wetem wan narafala peson be i gat sam iligal o imoral tingting. Oltaem oli yusum blong diskraebem olsem wanem ol nogud man oli divelopem ol rilsensip wetem ol pikinini.

  • Gigabaet

    1000 megabaet

  • Getwei Faeawol

    Wan faewol we oli operetem i stap long wan praevet lokal eria netwok blong konek i go long pablik intenet.

  • Ful bakap

    Wan bakap hem taem ol selekted fael oli bakap long olgeta nating we oli bin jenis long taem we oli gat las bakap.

  • FTP

    Fael Transfe Protokol, wan metod blong transmitim ol data fael long intenet, nomali bitwin ol bisnes.

  • Friloding

    We ol yusas we oli no otoraes oli gat akses long waeles netwok koneksen blong yu.

  • Faeawol

    Hadwe o sofwe disaen blong priventem ol akses we oli nogat raet blong go long wan kompiuta o wan netwok long intenet.

  • Finggaprint rekognisen

    Wan baeometrik fom blong otentikesen we i yusum ol finggaprint. Oli yusum plante tedei long ol PCs mo i tekemple blong ol paswod.

  • Fael Sering

    Mekem ol fael oli avelebol long intenet blong ol narafala yusa olsem ol musik o ol video fael.

  • Eskrow

    Wan trasted nambatri pati sevis we i holem mani, sofwe o ol narafala aset kasem taem i kat komplisen blong wan transaksen.

  • Enkrip

    Luk enkripsen

  • Imel filta

    Sofwe we i skanem ol inkaming imel blong spam o vaeras, ol aotgoing imel blong vareas – mo i filtarem olgeta gud.

  • Imel atajmen

    Ol Fael, olsem ol dokumen, ol fotograf, we oli atajem wetem wan imel.

  • Evelesen blong privilej

    Taem wan yusa (espesiali wan iligal yusa) i geinem mo akses raet bitim wanem oli nomali gat.

  • Ivisdroping

    Lisen long wan vois o long data trafik be yu no save se hu i sendem o hu i risivim.

  • Ista eg

    Wan fija we raeta o ota i no tingting blong oli bildim i go long wan kompiuta program. Oli save adem blong gat fan mo malises tingting.

  • Dampsta daeving

    Wan metod blong sosel enjiniaring we ol kriminal oli reidem ol rabis bin blong tekem tugeta ol pesonal infomesen.

  • Daonlod

    Blong obtenem konten long intenetolsem wan imel atajmen o long wan rimot kompiutai go long had draev blong yu.

  • Domain Nem Seva (DNS)

    Wan seva we i konvetem ol domein nem (eg microsoft.com) i go insaed long yunik IP adres (eg 207.46.245.222).

  • Domein nem

    Wan websaet adres, we oli save tu olsem URL.

  • Diskaverebel

    Status blong wan Blutut devaes we oli putumap blong brodkastem ekistens blong hem i go long ol narafal Blutu divaes.

  • Dijital signija

    Data we oli yusum blong aedentifaem mo givhan long senda mo integriti blong mesej data ia. Oli save bandelem wetem wan mesej o transmitim i go wanwan.

  • Desktop Faeawol

    Softwe ia oli disaenem blong priventem ol akses we oli no loaful i go long wan kompiuta ova long intenet.

  • Dinael blong sevis atak

    Deliberet ovaloding blong wan sevis we ol kriminal oli karemaot blong mekem i no availebol long ol loaful yusaEksampoltaem oli arenjem milion blong simultaneous visit i go long wan websaet – hem i normal long wan Bot Net. 

  • Dikripsen

    Proses blong konvetem ol enkript data i gobak long orijinal fom.

  • Kritikal apdeit

    Wan sofwe apdeit we i fiksim wan sekuriti era.

  • Kraking

    Faenem wan paswod, paswod o PIN taem yu traem plante kombinesen blong ol karekta.

  • Kuki

    Wan smol fael we i askem pemisen blong stap long had draev blong kompiuta blong yu. Ol kuki oli alaom ol web aplikesen blong pesonalaesem ol eksperiens blong yu taem hem i tekem mo rememberem ol infomesen blong ol preferens blong yu.

  • Klaod kompiuting

    Deliveri blong storej mo kompiuting kapasiti blong ended ol yusa long intenet. Hem i yused oltaem blong bakap long data mo ol aplikesen.

  • Klaod

    Luk Klaod kompiuting.

  • Klaent

    Wan aplikesen o sistem we i aksesem wan sevis we i posibol long wan seva – oltaem oli rife long wan pesonal kompiuta long wan netwok.

  • Jatrum

    Wan onlaen diskasen grup we yu save jat (taeping) wetem ol narafala long ril mo stret taem.

  • Jajbak

    Proses blong rivesem wan transaksen mo riten paimen i go long wan kastoma – taem we ol gud oli no risivim o oli nogud.

  • Setifiket

    Wan enkrip fael we i kontenem yusa o seva aedentifikesen infomesen, we oli yusum blong verifae aedentiti blong wan ona blong wan websaet mo blong givhan blong establisem wan sekuriti – enhansed link.

  • Bayt

    Wan unit blong mesarem memori blong kompiuta, hem i yusual blong gat 8 binari dijit (bits) we oli prosesem wanples; oltaem bae inaf blong storem a singel leta o dijit.

  • Bag

    Wan era o flo (mistek) insaed long wan kompiuta program.

  • Bafa ovaflo

    Taem fulap infomesen oli adem long bafa bitim wanem hem i sud holem. Wan ataka i save eksploitem wanem i stap mo tekova long sistem.

  • Bafa

    Wan rijen blong memori we ol data oli stap temporarili bifo hem i transfe i go bitwin tufala lokesen o divaes.

  • Browsa

    Wan program we i letem ol yusa blong hem i ridim mo navigetem ol peij long Intenet olsem Maekrosof

  • Botnet

    Wan koleksen o sapos no hem i wan anrileted PCs we hem i bin infekted long wan vaeres mo hem i stap long kontrol blong ol kriminal mo ol haka. Abriviasen blong Robot Netwok

  • But paswod

    A paswod we oli nidim bifo wan kompiuta i statap o eni opereting sistem oli save lodem.

  • But

    Blong statem o resetem wan kompiuta, mobael fon o tablet.

  • Blutut

    Wan taep blong sotfala -reinj waeles koneksen we i stap long midel blong ol divaes olsem ol mobael fon, hedset mo kompiuta.

  • Bit

    Basik baenary yunit blong data, we i representem 0 o 1.

  • BIOS paswod

    BIOS sofwe oli bildim i go long PC, mo hem i fes sofwe we oli ranem long wan PC taem hem i gat paoa. Sofwe ia oli save protektem wetem paswod, we hem i stopem PC blong statemap.

  • Baeometrik

    Yusum ol bodi mesamen, olsem ol finggaprin mo airisis, olsem wan wei blong otentikasen.

  • Banwid

    Spid we wan netwok i save transmitim data – oli yusum blong diskraebem spid blong intenet koneksen.

  • Bakap

    Kopi ol data blong ensurem avelebiliti blong hem long taem blong kompiuta feila o los.

  • Bak doa

    Wan luphol long wan sekiuriti sistem we i alaom wan haka blong kasem akses. Oltaem ol developa oli minim blong bildim blong ol pepos we oli no ligal.

  • Otentikesen

    Proses blong verifaem se wan man o samting ia hem i hu o wanem hem i kleim. Long praevet mo long ol pablik kompiuta netwok (we hem i inkludum intenet), otentikesen oli mekem wetem ol paswod

  • Atajmen

    Ol file, olsem ol program o dokumen we oli atajem i go long imel.

  • ATM

    Otomated Tela Masin: wan kas masin, oltem oli rifea long hem olsem wan ‘hol long wol’.

  • Antispaeware sofware

    Sofware oli desaenem blong deteksen mo prevensen blong spaeward. Oltaem oli bandelem long wan intenet sekiuriti pakej.

  • Antispyware software

    Software specifically designed for the detection and prevention of spyware. Often bundled in an internet security package.

  • Android

    Hem i wan opereting sistem we fulap namba blong ol smatfon mo ol tablet manufaktura oli yusum. Hem i bigfala prolifik opereting sistem blong smatfon we wol i gat tedei.

  • AIM

    AOL’s mesej sistem

  • Adware

    Hem i wan spaeware we i mekem displei long ol advetismen long wan kompiuta.

  • Advans fi frod

    Eni frod we i trikim ol viktim blong pem mani long ol fols hop blong risivim wan samting we i bigfala olgeta

  • Adminstreta

    Wan yusa we i gat gudfala akses raet blong alaom olgeta blong manejem akses ol raet blong ol narafala yusa mo karemaot ol narafala hae-level kompiuta manejmen task.

  • ActiveX kontrol

    Oli save givhan long braosing eksperiens olsem alaoem animesen o help wetem ol tasks olsem blong instolem ol sekuriti apdeit long Mikrosof apdeit. Sapos yu no trastem websaet mo pablisa, yu klikim ‘Don’t run’.

  • Akes kontrol

    Kontrolem hu i gat akses long wanem infomesen

  • 802.11

    Standad blong ol waiales netwok

  • 419 scam

    Wan taep blong advans fee frod we oli askem yu blong help transferem mani i go long wan narafala kantri I stat long West Africa mo 419 hem i seksen blong Nigerian ligal kod we i kaveremap kraem ia.

  • Yusanem

    Wan kod nem we i go wetem paswod mo anlokem wan yusa akaon.

  • Malware

    Sofwe we ol haka oli yusum o krietem blong disraptem kompiuta operesen, blong karem ol sensitiv infomesen, o blong gat akses long ol praevet kompiuta sistem Sot blong ‘Malises sofwe’.