English

Ol Blakmel Imel

I gat wan inkris long ol kaen insiden blong imel we oli givim tret long wan resipien we i kasem wan samting mo eksposem hem long evriwan long ol kontak list blong olgeta, blong wajem ol rabis pija onlaen sapos oli no pem wan fi. Olgeta imel ia maet oli kleim o talemse wan senda hem i populeletem wan kompiuta blong wan resipien wetem spaewa we hem i bin ditektem konten we oli bin luk mo – long webkam – futej blong wan resipien we hem i stap tekpat long ol aksen we oli ekspresem pesonal filing mo lav blong hem.

Ol imel ia – oltaem bae oli gat ol pua grama mo speling – oli sendem olgeta oltaem mo fulap long wan taem, be oli no save se material ia oli bin lukluk long hem o no, long wan wei o long narafala, tugeta oli save givim fea mo panik, espeseli sapos wan resipien hem i bin stap tekpat long wan samting we oli kliem se hem i mekem. Be samfala imel ia, oli inkludum wan paswod blong wan resipien, mekem se tret ia bae i kam moa tru. Paswod ia maet oli bin tekem long taem blong kriminal sekulesen blong ol kastoma ditel we oli bin stilim long ol bigfala steal blong ol data. Ol yusanem mo ol paswod oli putum tugeta mo oli endap long ol list we oli treidem tru long ol kriminal netwok. From samting ia, hem i no save hapen se paswod blong yu oli bin tekem olsem wan risal blong eni kaen malwe long kompiuta o mobael divaes blong yu. Be hemia, oli mekem se tret ia i kam tru olgeta, afta ol pipol oli biliv o ting se wan man i bin stap spae long olgeta.

Yu mas save se eni giaman imel ol frod imel hem i rong ligali mo morali mo oli no akseptem. Olgeta we oli beis long blakmeil hemia nao oli nogud moa. Long keis olsem nem blong viktim mo moral standing blong hem bae i stap long risk.

Wan ful teks blong wan imel we oli risivim bae oli riprodusum bakegen anda long tip blong peij ia.

Sapos yu risivim wan blakmel video we oli stap treten yu blong eksposem yu from yu stap wajem ol fonografik material

  • Neva pem olgeta mani we oli dimandem
  • No ansa long ol imel.
  • No klikim ol link long ol imel
  • Yu no panik: rimemba se hemia hem i wan mas imel mo sistem blong yu maet bae i no save wok wetem spaewe
  • Sapos wan long ol paswod blong yu oli talem stret long imel:
    •       Jenisim paswod blong yu long akaon o ol akaon we oli stap long hem. -Plis notem advaes blong mifala se jusum mo yusum ol strong paswod mo rimemba se hem i no stret blong yusum semak paswod long tu o tri akaon. -Yu tingting blong yusum wan paswod maneja we olsem fulap pipol, yu no save rimembarem ol defdefren paswod blong yu.
    •       Kontaktem kampani o websaet we i rife long olgeta mo letem olgeta oli save se paswod blong yu oli bin yusum long wei ia blong oli save investigetem.
  • From imel ia hem i wan frod, yu save ripotem long polis.

Aktual teks we i stap long imel

‘(Aktual resipien paswod) hem i wan pesonal paswod blong yu mo naoia yumi go stret long poin. Yu no save wan samting abaot mi be mi save yu gud mo yu stap tingting from wanem yu stap risivim imel ia, i stret?

Mi bin instolem malwe long ol seks video (seks saet) mo yu save wanem, yu bin aksesem samfala pon websaet blong yu enjoem taem wetem (yu save wanem mi minim). Taem yu stap bisi wajem ol video ia, braosa blong yu i stat blong wok olsem wan RDP (Rimot Desktop Protokol) wetem wan kiloga we hem i mekem mi gat akses long ol displei blong yu wetem web kam kontrol blong yu. Stret afta long hemia, sofwe blong mi i tekem ol ful kontak blong yu long mesenja, fesbuk mo imel.

Wanem we mi wantem?

Hem i wan bad lak blong yu we mi faenemaot rabis fasin ia blong yu. Afta mi givim moa taem blong investigetem pesonal laef blong yu mo priperem wan split viu videotep. Long fas haf hem i soem rikoding blong wanem yu stap wajem mo long nekis haf i soem blong web kamera blong yu (we i gat wan man i stap mekem ol nogud samting). Tru nomo, mi wantem destroem stret yu mo letem yu gohed wetem nomol laef blong yu. Mo gol blong mi i blong givim yu wan narafala rod bakegen blong kamaot mo bae i happen. I gat tufala jois we yu save tekem, wan i blong yu ignorem imel ia olsem se i no hapen, o yu pem mi $ 1000.

Wanem yu save mekem?

Yumi lukluk gud long 2 opsen ia long ditel. Fas tingting hem i blong yu no tingbaot mesej ia. Yu save wanem bae i hapen sapos yu tekem rod ia. Bae mi sendemaot video blong yu long evri kontak blong yu wetem ol memba blong famle blong yu, olgeta we yufala wok, mo fulap long ol narafala. Bae i nogud tumas mo ol famle long haos blong yu oli mas fesem sem taem ol narafala famle memba mo ol fren oli faenemaot ol nogud sekstep we bae mi sendemaot long inboks blong olgeta. Wan waes tingting hem i blong sendem mi $ 1000. Bae mifala putum nem blong hem “praevesi tip”. Letem mi talem long yu wanem bae i hapen sapos yu selektem opsen ia. Smol sekret blong yu ia bae hem i sekret blong yu nomo. Bae mi eresem o tekemaot sekstep ia. Afta yu sendem paimen ia, Yu save gohed wetem laef blong yu mo ol famle blong yu olsem se i no bin eva hapen. Bae yu mekem paimen ia long Bitkoin (sapos yu no save wanem blong mekem, yu mas sejem “hao blong pem bikoin” long google sej)

Amaon blong pem: $ 1000

BTC Adres: (long kompleks alfanumerik fres kwot)

(Hem i wan sensitiv keis, kopi mo pesestem wetem kea)

Impoten: Naoia yu gat wan dei blong mekem paimen. (Mi gat wan spesifik piksel long imel ia, mo naoia mi save se yu stap ridim imel mesej ia). Yu no talem long eni man wanem bae yu yusum bitkoin from o bae oli no save oferem long yu. Prosija ia i blong kasem bitkoin i save tekem wan dei o tu olsem so yu no westem taem blong mekem.  Sapos mi no kasem Bikoin ia, bae mi sendemaot ol sekstep i go long evri kontak blong yu wetem ol famle memba, olgeta we yufala wok, mo ol narafala moa. Be sapos mi kasem peimen, bae mi tekemaot o eresem videotep ia kwiktaem. Sapos yu wantem evidens, yu riplae wetem wan “yes!” mo bae mi sendem sekstep blong yu i go long 11 fren blong yu. Hemia bae yumi no save diskasem ofa ia, from hemia yu no spoilem taem blong mi mo yu taem yu wantem riplae long imel ia.”

Luk tu...